Ime André Citroën si bo svetovna zgodovina avtomobilizma zapomnila predvsem po tem, da je to človek, ki je v Evropo prinesel masovno serijsko proizvodnjo zahvaljujoč načelom in metodam fordizma. Leta 1919 je v Franciji, natančneje v Parizu, prvi začel uporabljati omenjena načela in metode pri proizvodnji vozil 10HP (Tip A). Z uporabo tekočega traku ta načela in metode omogočajo hitro izdelavo avtomobilov v zelo velikem številu, zato so bili lahko zelo poceni.

Navdušen nad inovacijami je André Citroën leta 1912 odšel v Združene države Amerike in obiskal Fordove tovarne Red River v Detroitu. Tam je lahko sam ugotovil, kako deluje ta nova ureditev industrijske proizvodnje.

V zgodnjih 20-ih letih prejšnjega stoletja so bile karoserije sestavljene iz lesenega ogrodja, pritrjenega na podvozje in prekritega s pločevino. André Citroën je ta postopek po potovanju v Združene države Amerike, kjer je odkril nov postopek, ki ga je izumilo podjetje Budd, nadomestil s karoserijo, ki je bila v celoti iz jekla.

Ta karoserija, poimenovana Tout Acier (v celoti iz jekla), ima številne prednosti. Močna in trdna karoserija zagotavlja večjo varnost in hkrati tudi boljše udobje. Najprej se je pojavila oktobra 1924 z modelom B10, dve leti kasneje pa je z njo opremljen še popolnoma nov model B14.
Jeklena karoserija je še leta 1934, ob prihodu modela Traction Avant na trg, veljala za avantgardno rešitev. Šele v 50-il letih prejšnjega stoletja so z njo opremljena vsa vozila.

Oktobra 1931 se je André Citroën vrnil z drugega potovanja po Združenih državah Amerike. Kot navadno se je tudi tokrat vrnil z novimi idejami, med katerimi je bil motor na nihajnih nosilcih (Moteur Floating Power). Ta ideja bo ponovno prispevala k modernizaciji avtomobila.

Ta francoski izum iz zgodnjih 20-ih let prejšnjega stoletja je z velikim uspehom leta 1931 uporabil Chrysler. Pri tem izumu gre za blaženje vibracij motorja prek vstavljenih elastičnih gumijastih sklopov med motor in ogrodje.
Aprila 1932 so z njim opremljeni modeli C4 in C6 (imenovani s kratico MFP - Moteur Floating Power) in tako je Citroën znova presenetil vse svoje evropske tekmece. Od tedaj so vsi Citroënovi avtomobili brez izjeme opremljeni z motorjem na nihajnih nosilcih.

Zamisel, da bi bila prednja kolesa avtomobila pogonska, sega že v same začetke avtomobilizma. Slavni Cugnotov Fardier (iz leta 1770) je imel pogon na edinem prednjem kolesu. V to dogodivščino so se bolj ali manj uspešno podajali tudi številni manjši proizvajalci.

Marca 1933 je André Citroën kot velik ljubitelj novosti in inovacij prosil svoje inženirje, da se posvetijo temu vprašanju. Tako je maja 1934 postal prvi večji proizvajalec, ki je ponudil avtomobil s pogonom na prednja kolesa: model Traction Avant (7CV).
Kljub nekaterim razvojnim težavam je avtomobil zaradi svojega izjemnega obnašanja na cesti kmalu sprožil pravo senzacijo. V 50-ih, 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja so številni proizvajalci avtomobilov sledili poti, na katero je stopil Citroën.

Od vseh novosti, ki jih je Citroën maja 1934 uvedel z modelom Traction Avant, je samonosna karoserija gotovo največja in najbolj inovativna rešitev takoj za pogonom na prednja kolesa. Izdelava nosilnega okvirja in karoserije je prej potekala ločeno, nato pa sta bila sestavljena skupaj pri končni izdelavi avtomobila. Odtlej nosilni okvir in karoserija tvorita en sam del, ki ima obe funkciji. Ta tehnična rešitev, ki povečuje udobje in varnost potnikov v vozilu, zaradi ukinitve nosilnega okvirja omogoča tudi znižanje težišča in s tem bolj kakovostno lego na cesti. Danes je samonosna karoserija splošno uveljavljena in sega vse do tekmovalnega avtomobilskega športa na najvišjem nivoju.

Izhajajoč iz ugotovitve, da tema močno zmanjšuje varnost še posebej na ovinkastih cestah, je Citroën od oktobra 1967 dalje svoje modele DS in ID opremil z dodatnimi vrtljivimi žarometi.

Od tedaj tudi pri nočni vožnji tako v rahlih kot ostrih ovinkih ni bilo nevarnosti, da bi vas v zadnjem trenutku presenetil neopazen pešec ali kolesar. Ta novost je bila sprejeta z velikim navdušenjem.
Model SM, ki je prišel na trg marca 1970, je tudi uspešno prevzel ta sistem. Potem ga nekaj let niso več vgrajevali v vozila in se je ponovno pojavil oktobra 2004 s smernimi ksenonskimi žarometi na vozilih C4 in C5 faze 2. Danes so z njimi opremljena vozila C6, C4 Picasso in novi C5.

Koncept Visiospace, ki združuje izvrstno vidljivost ("visio") in razkošno notranjost ("space"), se je prvič pojavil leta 2006 z vozilom Grand C4 Picasso. Glavni adut pri Visiospacu: panoramsko vetrobransko steklo, ki zagotavlja izjemno osvetljenost in izredno široko zunanje vidno polje. Omenjena vidljivost povečuje ugodje v vožnji in predstavlja pomemben adut na področju varnosti.

Leta 2009 novi C3 še dodatno razvije koncept in se predstavlja z novo izvedenko Visiodrive z edinstvenim značajem. Potniški prostor, obdan s pravim steklenim ovojem, se dobesedno koplje v svetlobi. Poleg svetlobe in vidljivosti, ki jo prinaša, ponuja potnikom vozila Visiodrive C3 nepozabno avtomobilsko doživetje.

Prva dela na hidropnevmatskem vzmetenju, ki segajo v leto 1944, so bila namenjena modelu 2CV. Prvi avtomobil, ki je s tem vzmetenjem opremljen na zadnjem delu, je Traction Avant (15 CV) iz leta 1954.

Vendar je to vzmetenje pritegnilo pozornost zlasti v letu 1955, ko je na trg prišel model DS19, ki ima to vzmetenje na vseh štirih kolesih. Nova limuzina ponuja doslej nepoznano udobje in lego vozila na cesti ter istočasno tudi konstantno višino podvozja.
To vzmetenje ostaja monopol modelov DS in ID vse do prihoda modela GS leta 1970. Nato so z njim opremljeni modeli CX, BX, XM, Xantia, C5 in C6.
S pojavom elektronike postane hidropnevmatsko vzmetenje aktivno in ga najdemo pod imenom Hydractive in Hydractive III+ zlasti na novem C5.

Citroën je bila ena od prvih znamk, ki je leta 2005 začela prodajati tehnologijo Stop&Start z vozilom C3 Stop&Start. Ta inovacija zagotavlja manjšo porabo goriva in nižjo emisijo CO2 ter boljše zvočno udobje.

Tehnologija Stop&Start omogoča zaustavitev motorja tik pred in med mirovanjem vozila (semafor, upočasnjevanje …) in zagotavlja samodejni ponovni zagon ob popustitvi zavornega pedala, ko voznik želi speljati. Znamka Citroën bo v letu 2010 ponudila novo generacijo sistema Stop & Start, ki ga bo masovno vgrajevala v vsa vozila svojega izbora. Ta še bolj učinkovita tehnologija bo pri mestni vožnji omogočila za približno 15 % nižjo porabo goriva in emisijo CO2.